Nad Ljubeljem ga dobro piha. Menda je severnik. Veter je na momente tako zvrtinčen, da mu je težko določiti smer. Mahneva jo proti snežišču pod Centralno. Že v spodnjem delu snežišča psi nočejo več dobro grist, kmalu za tem se je treba pa še odereziti. Ni kaj, veter je naredil svoje.  Begunjščica to sezono še ni bila tako dobro zalita. Tako trda pa tudi najbrž ne. Mahneva jo proti Sestopni grapi.

Po Sestopni gor

V grapi se najde vse od trde do mehke klože in tiste trde podlage brez vsake klože. Že to da malo manj piha in da sva na jutranjem sončku, je super. Gor na grebenu ga pa spet buta tale veter. Ker šumi okrog vseh vogalov, pride tudi do ˝šumova˝ u najini komunikaciji. Jaz sem zastopil Klemna, da hoče še naprej proti vrhu, on pa je mislil, da navijam za nadaljevanje proti vrhu. Sledilo je en kup ja, ja, ja, ja … Pa sva šla. Par zavojev z grebena do Smokuškega plazu in peški naprej proti vrhu.

Nadaljevanje po Smokuškem plazu

Razmere pa podobne kot v Sestopni, le brez sonca. V zavetrju južno pod vrhom Begunjščice so razmere za posedanje kičaste, samo kaj ko je treba na šiht. Spustiva se po smeri vzpona. Najbrž sva trofnila kar eno boljših snežnih podlag tole jutro tukaj na severni strani Begunjščice.