Pa jo mahnemo v isto krnico kot včeraj, le da danes prečimo nad Giantovim ledenim slapom ob vznožju la Noire in prihranimo kakšno slabo uro. Vzpnemo se po grapi, ki vodi direktno na sedlo Breche Puiseux. V bližini sedla naj bi se nahajal tudi nek kičasti bivak za tri osebe. Očitno je precej dobro skrit, ker direktno s sedla ga nismo opazili. Tudi danes na sedlu pogled na drugo stran ni bil nič kaj razveseljiv. Pričakovali smo, da se bomo sproščeno spustili na ledenik Laschaux, pa nas je zopet pričakal smotan sestop ob fiksni vrvi. K sreči so bile špure čez ledenik potegnjene in orientacija med spustom ni bila problem. Si pa predstavljam, da zaradi razčlenjenosti in velikosti ledenika izbira prave linije brez starih špur ni lahka. Podlaga pa spomladanska. Spust je pa kar trajal in trajal. Kljub izgubi časa med abzajlom s sedla, smo imeli še dovolj rezerve, da pa danes le ujamemo vlak za dolino. Pa smo raje vseeno pohiteli. Ziher je ziher. Ravno ob našem odhodu z vlakom iz Monteversa se je tudi vreme začelo kvariti gor okrog grebenov. Kot naročeno. Konec dober – vse dobro. Predno se odpeljemo domu naproti, še na kofe in burger v Chamonix. Pa ker že nismo odfural Cosmiqua, sem si privoščil burger Cosmique. Za takrat, ko nam ne bo ratal Wimper v Vertu, strežejo pa tudi burger Wimper :).